Kratki rokavi gredo v pozabo, treningi ob sončnih žarkih prav tako. Ob vrnitvi z Madeire je naše nogometaše v domačem okolju dočakalo petnajst stopinj manj, igralno površino pa je pobelil sneg. Toda ekipa je po dogovoru ob vnovičnem srečanju odšla na trening, na teren z umetno travo.
Ob vrnitvi domov smo v klubskih prostorih pripravili novinarsko konferenco. Prvi je spregovoril Darko Milanič, ki je bil v sredo zvečer izbran za najboljšega trenerja leta 2010 v Mariboru: »Zahvaljujem se za priznanje, v mojem in imenu strokovnega vodstva. To je tudi njihova nagrada. Veseli posamična nagrada, priznanje za ekipo leta in vse bomo naredili, da bo tudi v prihodnje veliko skupnih uspehov v tem klubu.« Naslednje poglavje pomenita zaporedni pripravljalni tekmi, v petek proti Aluminiju in v soboto proti Triglavu. Nekoliko moteče bo spoznanje, da se bo treba preseliti z naravne na umetno travo. »Obstaja še možnost, da bi v Kidričevem igrali na naravni travi, v Kranju gotovo ne. To ni idealno, še vedno pa je boljše, da igramo, kot da bi ostali brez tekem. Sicer pa smo zadovoljni z dosedanjim potekom priprav in že usmerjamo misli k prvi prvenstveni tekmi proti Rudarju,« pravi trener vijoličastih.
Pomembno je bilo, da med pripravami nismo beležili večjih zapletov s poškodbami. Tudi Rajko Rep se po vmesnem okrevanju že lahko pridruži soigralcem pri vadbi. Dejan Mezga je bil med tistimi, ki so imeli doslej pogosto precej težav s poškodbami. »Zdaj je vse minilo brez bolečin in verjamem, da bo tako šlo tudi naprej. Priprave na Madeiri smo dobro izkoristili, priprave so uspešno potekale. Veliko se je delalo na moči, a smo ob tem nizali tudi dobre rezultate. Veseli spoznanje, da delujemo usklajeno in imamo dobro ozračje v slačilnici. Zadovoljen sem tudi s svojo formo, ki pa se lahko še izboljša,« je poudaril Dejan.
Martin Milec pa je zbranim predstavnikom medijev opisal sodelovanje z novimi soigralci in lastno prilaganje na drugačne zahteve v igri: »Dobro smo delali, trdo trenirali, da bi odpravili pomanjkljivosti. Dva tedna, ki smo jih preživeli skupaj, sta pomenila veliko korist tudi za zbliževanje ekipe. Še boljše smo se spoznali z novimi igralci, dosegamo dobre rezultate in upamo, da bomo še naprej neporaženi. Trener mi je namenil novo igralno mesto, na katerem lahko popravim določene zadeve. V napadu lažje igram, se pa trudim za napredek pri izpolnjevanju obrambnih nalog. Z delom in zavzetostjo bi se rad približal temu, kar trener pričakuje od mene, da bi lahko nastopil tudi v prvi enajsterici.«