Ko je Jovan Vidović v 47. minuti nedeljskega dvoboja v Murski Soboti moral v slačilnico z rdečim kartonom, je bilo treba zapolniti vrzel v obrambni vrsti. Darko Milanič se je obrnil proti klopi in dejal Arghusu, naj se pripravi. S to potezo pa ni dobil le rešitve na štoperskem položaju, ampak tudi naslednjega strelca. Včasih se kaj takšnega zgodi, ko trenerji pošljejo v igro napadalca, tokrat se je tudi pri obrambnem nogometašu. Arghus je bil na igrišču le štiri minute, se ob prvem dotiku z žogo izkazal s posredovanjem pred Fajićem v kazenskem prostoru, nato pa na drugi strani zatresel mrežo.
»Zelo sem vesel, kajti pred tem štiri, pet mesecev nisem igral. Tokrat sem dobil priložnost in srečno se je razpletlo. Ob prvem stiku z žogo v napadu sem zabil gol, res sem navdušen. Tako želim nadaljevati, rad bi igral tudi na naslednji tekmi. Če bom igral in se mi bo ponudila priložnost, bom skušal spet zatresti mrežo,« ni skrival navdušenja naš brazilski branilec, ki je nazadnje igral 15. decembra lani v Birminghamu.
Zadetki ne sodijo k opisu njegovih osnovnih nalog, toda v nedeljo je po podaji Gorana Cvijanovića s kota zadel že četrtič v sezoni. Začelo se je proti Dudelangeju, k evropskemu je zdaj dodal še tri gole v državnem prvenstvu. Prav vselej na isti način. »Res je. Vedno ko dosežem zadetek, ga z glavo (smeh). Tako je bilo tudi tokrat. Gledal sem, kam bo šla žoga po podaji s kota in vedel sem, da jo moram pozorno spremljati. Prispela je k meni in hvala bogu, zabil sem gol ter s tem pomagal ekipi.«
Leto 2012 se je za Arghusa začelo vse prej kot prijetno. Poškodoval se je že v začetnem delu priprav in sledilo je dolgo okrevanje. Ko je bila ekipa na igrišču, so bili zanj dnevi v znamenju vaj za moč, teka. Z žogo se je spet začel družiti v zadnjih tednih. »Zdaj je super, ne čutim več bolečin. In takoj sem srečnejši. Fantje so bili zunaj, sodelovali pri nogometnih treningih, bili nasmejani, sam pa sem se moral potiti v fitnesu. Delal sem veliko, saj sem želel čim prej nazaj na igrišče. In vrnitev v Murski Soboti je bila kot po najlepšem scenariju.«
Dnevi brez tekem so za vsakega nogometaša najbolj neprijetni. »Grozno je bilo… Prihajal sem domov, pogledal ženo in ji govoril, kaj naj storim. Sem igralec, a ne smem igrati. Res so bili težki trenutki, najprej v fazi okrevanja, nato ob treningih za vračanje moči. Komaj sem čakal, da bom spet v stiku z žogo. Ko igram, sem vesel. Zdaj je vse v skladu z željami in življenje je znova lepo.«
Arghus si boljšega trenutka za vrnitev ne bi mogel izbrati. Naslednja tekma v soboto sodi med tiste, ki v slačilnici izzovejo dodaten motiv. »Odlična novica zame. Ko sem vstopil v igro, sem pomislil, 'mamma mia', zdaj grem na igrišče, potem pa nas čaka derbi. Velika tekma, na kateri bi si vsak želel igrati. Storil bom vse, da bom pripravljen tudi za sobotni derbi. Vemo, kaj pomeni tekma z Olimpijo za naše navijače. Na našem igrišču pa se ve, kdo je gospodar.«