Najbližje gostovanje, žal pa največ dogodkov, ki sodijo v vse prej kot dobrososedske odnose. Po sinočnji tekmi smo v taboru NK Maribor športno čestitali tekmecem, rezultata ne gre spremeniti, z obžalovanjem pa ugotavljamo, da smo v sobotnem večeru v Zavrču vsi skupaj doživeli poraz, ki pomeni več kot izguba točk. Ne loči nas niti 50 kilometrov, med in po sobotni tekmi, ko so prevladovale nizke strasti na različnih nivojih, pa smo se počutili, kot da v razdalji med krajema manjka še kakšna ničla na koncu številke.

Pomanjkljiva skrb za varnost uradnih oseb in obiskovalcev je bila opazna na vsakem koraku, ponovno pa se je poseglo po namestitvi navijačev na neprimernem delu. V prostor za navijače se lahko vstopa s ceste, varnostnih pregledov ni, ne poznamo nobenega drugega objekta, kjer bi na tak način zastavili organizacijo tekme na najvišjem državnem nivoju. Če k temu dodamo še nekontrolirane strasti, ki jih na neprimeren način izražajo praktično vse uradne osebe domačega kluba, je kaos neizbežen. V nogometu je treba odstraniti dejavnike, ki bi lahko vplivali na obnašanje skupine, v tem primeru pa je bilo ravno obratno. Predstavnika NK Zavrč (predvidevamo, da zdravnik in fizioterapevt) sta si celo dovolila poseči po pljunkih v skupino navijačev po vrnitvi na klop za rezervne igralce. O izbiranju sredstev v vrstah NK Zavrč za dosego cilja veliko pove tudi podatek, da je vratar Bajza, potem ko je ves drugi polčas izzival navijaško skupino, z domače klopi dobival glasna in nedvoumna navodila, naj se vrže na tla in s tem pretenta sodnike, da ga je zadel predmet iz navijaškega “sektorja” za golom, kar so razločno slišali vsi, ki so spremljali tekmo pod tribuno. Ali pa neposredno za golom. Takšno obnašanje je seveda nedopustno. Dejanje, ki ob tem, da ne spada v športne arene, povzroči tudi reakcijo. Ob tem so iz domačih vrst večkrat, tudi med tekmo, nekaznovano v igrišče vstopali ljudje, ki tam nimajo kaj početi. Ko je sodnik prekinil tekmo, je organizator dobil jasna navodila, da vse varnostne sile preusmeri k zagotavljanju reda za golom domače ekipe. Na mesto je prišlo vseh deset varnostnikov, ki so pred tem delovali na drugih delih stadiona. Predvidevamo, da je organizator pričakoval tako veliko število gledalcev, varovanje z desetimi varnostniki pa seveda ne vzdrži nobene norme za takšna tekmovanja.

Najlažje je po tekmi reči in zapisati žaljivke na račun naših navijačev, ki v Zavrč niso prišli s škodoželjnimi nameni. To je bilo razvidno že ob zbiranju pri stadionu, saj nihče ni izzival neredov pred tekmo ali ogrožal varnosti preostalih gledalcev oz. uradnih oseb. Prav tako so se po zadnjem sodniškem žvižgu mirno razšli in brez zapletov zapustili mesta na stadionu.

Osupnila pa so nas dejanja, ki so privedla do takšnega zaključka. Dejanja s strani uradnih oseb pod okriljem domačega in nam vedno prijateljskega kluba. Izzivanja z razpihovanjem najnižjih strasti so nas vrnila v neke pretekle čase, za katere smo menili, da so minili in se na naših prostorih ne morejo več ponoviti. A smo žal bili v zmoti…

Športne dosežke bomo vrnili v želene tirnice, NK Maribor bo izšel tudi iz te izkušnje močnejši. Žal pa je nogomet v sobotnem večeru v Zavrču dobil velik udarec, ki pomeni poraz drugačnih razsežnosti.