Intervju
Intervju: DARE VRŠIČ
MOJE NAJLEPŠE OBDOBJE KARIERE


Letošnja vijol’čna zgodba je zgodba o kombinaciji mladosti in izkušenj. Dobra zmes, z natančno odmerjeno količino vseh potrebnih “sestavin”. Med tiste, ki dodajajo izkušnje in novo dimenzijo igri moštva, sodi Dare Vršič. Naš prvi asistent, zadolžen za kreativnost. In za udeleženca naslednjega velikega intervjuja za nkmaribor.com.

Dare, jesenski del sezone gre v dobro smer in je dober napovednik projekta 2016/17.
“Začeli smo dobro, potem so se ob mešanju evropskih in domačih tekem pojavile vmesne težave. Evropa je ena zgodba, razumljivo potem trpijo rezultati domače lige. A smo hitro prišli nazaj na pravo pot, nanizali izjemno serijo in verjamem, da bo sezona imela podobno uspešno nadaljevanje.”


Kemija je prava

Začetni del sezone je zaznamovala tudi konkretnost, z dobrim vtisom na igrišču našega sogovornika. Obstaja kakšna razlika pri načinu dela v primerjavi s preteklimi leti?
“Najpomembnejši so ekipni uspehi. Če govorimo o meni, pa je dejstvo, da me igralni položaj naredi srečnega. V tej vlogi, ki jo imam najraje, sem doslej odigral največ tekem. Opazno je, da se boljše znajdem za dvema napadalcema in zame je to začetno obdobje letošnje sezone eno najprijetnejših. Vsakemu igralcu največ pomeni spoznanje, da redno igra. Verjamem, da s svojimi značilnostmi lahko pridem do izraza in pomagam ekipi.”

V zdajšnji ekipi je po letih med starejšimi, a se raje uvršča med srednjo generacijo.
“Ekipa je spremenjena, toda s pravo kemijo, odličnimi medsebojnimi odnosi. Hierarhija v slačilnici je vzpostavljena, to veliko pomeni. Sebe ne štejem med starejše. Počutim se mladega, vse pa je v največji meri seveda povezano s formo in telesom.”

K stanovitnosti forme prispeva več dejavnikov. Prekinitve ostajajo prepoznaven element v igri našega igralca s št. 22. In jih dobro izkoriščamo.
“Prekinitve so povsem odvisne od različnih dejavnikov. Uspešnost izvedbe se povsem razlikuje, tudi od treninga do treninga. Včasih gre dobro in skoraj vse po načrtih, a se zgodi tudi dan, ko ne moreš zadeti dveh od desetih podaj.”

Kaj še sodi k receptu za uspešno izvajanje?
“Ciljam tisti določen prostor, ki si ga izberem. In sem pozoren na moč udarca. Prišel sem do spoznanja, da ni najboljše, če je žoga zelo močna, ostra. Takšne podaje so zahtevnejše za branilce, a se hkrati tudi soigralci težje odzovejo. Če se tako izrazim, recept za uspešno izvajanje so ‘lažje’ žoge, a na pravo pozicijo. Soigralci pa morajo biti agresivnejši od nasprotnikov, da si priborijo položaj za udarec.”


Napredek v vseh pogledih


Kako doživljaš svojo vlogo v moštvu, s prevzemom večje odgovornosti na igrišču?
“Vedno sem enak, se ne spreminjam. Je pa z leti prisotnih več izkušenj. Želim pomagati mlajšim, nekateri me tudi poslušajo (smeh). Moje vodilo je igrati na najvišji ravni, kar lahko pomaga ekipi. Ko smo čez tri, štiri dni igrali evropsko tekmo, nisem na sobotni razmišljal o tem, da bi bil preračunljiv. Da bi igral 60 minut in potem varčeval z močmi. Vsaka tekma mi pomeni uživanje v igri. Razumljivo bi vsi radi bili vedno na igrišču, kar pa seveda ni mogoče. O tem odloča trener. Moja zadolžitev je, da oddelam vsako tekmo po najboljših močeh. Klub ima veliko dobrih igralcev, vsi imamo enako željo po igranju. Je že in še bo hud boj za mesta v ekipi. Evrope ni več, ostala je slovenska liga s pokalnim tekmovanjem. Prepričan sem, da bi vsak dal vse za uspeh in da bo ekipa potem imela od tega veliko, največjo korist.”

Ena, že omenjena, etapa je mimo. Od vseh slovenskih klubov smo prišli najdlje v evropskem pokalnem tekmovanju. Katere so glavne ugotovitve letošnjega evropskega poletja?
“Da se je vrnilo dobro ozračje, na vseh ravneh. Škoda je, da nam je zmanjkal zadetek za korak naprej. Da bi se znova znašli med udeleženci skupinskega dela in imeli še šest tekem, tri pred našimi navijači. Ti imajo velika pričakovanja, vendar so spoznali, kakšne so mednarodne preizkušnje. Navadili smo jih na zmage, uspehe, toda treba je biti potrpežljiv in upoštevati vse dejavnike športa. Za vsako zmago se je treba pošteno potruditi, ničesar ni samoumevnega. Prav tako ni nobenega zagotovila za uspeh.”

Brez truda ne gre niti na domačem prizorišču. Se strinjaš z ugotovitvijo o opaznem napredku klubskega tekmovanja?
“Napredek je viden v vseh pogledih. Delajo se zanimivi prestopi, tudi to je tisti delček, ki je prispeval k dvigu priljubljenosti lige. Tekme so zanimive, spremlja jih vedno več navijačev. Razen derbijev bi lahko imeli večji obisk preostalih tekem na stadionih, po vseh pokazateljih pa ne manjka televizijskih gledalcev. Precej je zanimivih obrobnih zgodb, dobro se dela na promociji lige in verjamem, da se bo ta trend nadaljeval. Mi pa se bomo trudili prispevati delež k promociji na igrišču. V prvenstvu ni lahkih tekem, z vnaprej vpisanimi točkami. Tudi to prispeva k povečanemu zanimanju.”

Tako se še nisem počutil


Kaj bo odločalo v boju za naslov prvaka?
“Ne delamo vmesnih izračunov, prav tako ne končnih napovednikov. Sezona je dolga, tekem je veliko, urnik je zgoščen. Ne bi razmišljal za več mesecev vnaprej, le od tekme do tekme. Samo ta miselnost omogoča uresničitev ciljev in v tej smeri se tudi pripravljamo. Ne gre le za naš dvoboj z Olimpijo. Poletje praviloma prinese dodatno energijo Domžalam, Gorici. To se je ponovilo in v boju za prvo mesto imamo več kandidatov. Bomo videli, kako dolgo bodo spremljali ta ritem.”

Lanska sezona je bila specifična, a ni vplivala na letošnje dogajanje. S prvimi treningi poletih priprav ste pustili vse za seboj. Kje si sam iskal nove motive, se osebno pripravil na novo zgodbo?
“Vse je odvisno od posameznika. Kar je bilo, je pozabljeno. Stremeti je treba k temu, da se najboljše, kot je mogoče, pripraviš za vsak trening, vsako tekmo. Karkoli se zgodi, je treba iti naprej. Po končani tekmi ne moreš ničesar več spremeniti, tudi porazi so sestavni del športa. Nesmiselno bi bilo razmišljati preveč za nazaj, to ne prinaša nič dobrega.”

Dare Vršič 5 ali 10 let nazaj. In zdaj. Po profesionalni, nogometni plati. Kje je največja razlika?
“Priznam, marsikaj sem doživljal drugače. Poraz me je dotolkel, tudi kakšne negativne kritike, po katerih sem se težko pobral. Ob neprijetnih izkušnjah sem se zapiral vase. Ljudje smo različni in takšni smo tudi športniki. Nekateri se lažje, drugi težje soočajo z različnimi situacijami. Zdaj se tega lotevam na drugačen način. Bolj sem prepričan v sebe, v svoje zmožnosti in vem, kaj počnem. Kaj zmorem na igrišču, kakšne načrte imam.”

Kakšen je pogled v prihodnost?
“Počutim se najboljše v moji karieri. Verjamem, da mi bo telo omogočalo še nekaj let igranja. Morda to izhaja iz številnih poškodb v preteklosti. Posledično telo ni tako izčrpano, kot je pri kom od vrstnikov, ki so redno igrali. Dobro se počutim, ne opažam, da bi pripravljenost šla navzdol. Ne nameravam početi česa, kar bi pomenilo šok za telo. Upošteval sem nasvete, zbiral dragocene izkušnje in verjamem, da lahko nadaljujem v ritmu profesionalnega nogometa.”


Šola, dojenček, a shajamo

Vijol’čni ritem mu ustreza. Je mogoče opisati igranje v Mariboru kot najbolj konstantno obdobje?
“Maribor me je pripravil do te mere, da sem ves čas v tekmovalnem ritmu. Lahko rečem da v takšnem ritmu še nisem bil. Sem igral in nisem igral, zvrstila so se različna obdobja. Predvsem v Romuniji in tudi potem v Avstriji so bili dolgi vmesni premori. Ko ne igraš redno, te zmanjka, ne moreš doseči najvišje stopnje igre. Tukaj pa mi gre dobro, kar je še en razlog za prej omenjeno. Moja vijol’čna zgodba je veliko obetala že z uvodnim dogajanjem proti Sevilli. Lepo se je začelo in napovedalo, da sledi prijetno obdobje. Vse skupaj pa se je zdaj samo še stopnjevalo.”

In še o dogajanju po zasebni plati. Družina se je povečala, kaj je spremenilo rojstvo tretjega otroka?
“Veliko se dogaja, doma je pestro. Starejša hčerka je krenila v šolo, tako da se je tudi po tej plati začela nova zgodba. Pri najmlajšem pa smo odvrgli nekatere skrbi, ki smo jih imeli prej. Fant spi, neomajno osrečuje starše in obe sestrici, tako da vse poteka na najlepši način.”

Kako usklajuješ nogometne in družinske obveznosti?
“Priznam, da imam pri tem veliko pomoč (smeh). Tukaj je žena tista, ki doma veliko postori. Več časa nam zdaj jemljejo hčerkine šolske obveznosti, a se z dobro organizacijo vse izpelje in uredi. Ko se spomnim svojih prvih šolskih dni, je bil prisoten jok s precej trenutki žalosti. To je bil mejnik, s katerim se nisem dobro soočil. Zato sem vesel, da doma nimamo teh težav. Naj se veseli šolskih obveznosti, igra.”










1.krog LESTVICA