Zunaj poln program, a tudi v notranjih prostorih. Ustavitev prvenstva ne pomeni, da je Ljudski vrt oaza miru. Dokler soigralci izpolnjujejo načrt strokovnega vodstva na igrišču ali v telovadnici, je v fitnesu in v oskrbi fizioterapevtov reden gost Marko Šuler, ki temeljito opravlja projekt vračanja na igrišče. Da bo po uspešnem poletnem znova zraven tudi v jesenskem vijol'čnem ritmu.
»Po eni strani si želiš takšnega tempa, po drugi pa je kar obremenjujoče. Nabralo se je veliko zadev in nastajajo posledice v obliki poškodb. Tako pač je v športu, ki je povezan tudi z velikim tveganjem. Mi smo vedeli pred dvobojem proti Zrinjskemu, da tvegamo in se lahko zgodi kaj neprijetnega. Treba se je soočiti s posledicami in storiti vse, da se ne bi več ponavljale. Če bi se še enkrat, bi bil scenarij hujši,« pravi Marko Šuler med odštevanjem do zaključka okrevanja.
Natančnejši opis poškodbe po tekmi 9. kroga v Novi Gorici in trenutnih aktivnosti je: »Redka poškodba nad gležnjem. Ponavadi nastrada koleno in pride do hujšega zapleta, saj gredo križne vezi. Moje koleno je zdržalo, ampak so natrgane vezi v gležnju, ki povezujejo mečnico z golenico, kar zahteva več tednov časa, da zaraste. Čakam na dovoljenje, da bi lahko počel še kaj drugega kot le vaje v fitnesu, ki je zdaj že postal moj drugi dom. Ohranjali smo fizično moč, delali vse obremenitve razen gležnja, seveda pa noben trening ne more zamenjati tekme. Zato res upam, da bom v naslednjem tednu lahko šel ven. Na igrišče.«
Sledi bitka s časom do naslednjih tekem, se bo izšlo do Rudarja ali Liverpoola ali je tveganje preveliko?
»Napoved je bila 3 do 4 tedne odsotnosti z igrišča. Tekma z Rudarjem bo po štirih tednih, napredek je opazen in sem optimist. Tveganje je prisotno, ni pa takšno, kot je bilo proti Zrinjskemu. Ko smo vedeli, da lahko nastanejo težave, a smo šli zavestno v tveganje, saj je bil vložek prevelik. Upanje ostaja, verjamem, da se bo dobro razpletlo. Bo pa treba počakati, kakšen bo odziv, ko se bodo začele aktivnosti z žogo. Z željo, da bi že Rudar ali vsaj Liverpool lahko dočakal na igrišču. Najtežje je spremljati dogajanja s strani. Ker ne igram, skušam pomagati na druge načine, vmes pa preživljam večino dneva na stadionu, da se čim prej vrnem. Treba se je soočati z vsem, vajeni smo že, da brez tistega, ki manjka, moramo in lahko gremo naprej.«