Članek
Aleš Mertelj po nepozabnih devetih letih v vijoličastem
SRCE OSTAJA ZAPISANO MARIBORU
“Ko si spoštljiv do vsakogar in do dela, ki ga opravljaš, dobiš to spoštovanje nazaj."
Foto: Drago Wernig
“Ponos in čast. Za vse življenje.” Aleš Mertelj ob zaključku zgodbe v vijoličastem. “Spominov bo ogromno, neizbrisnih in je težko ob slovesu izpostaviti le nekaj zadev. V ospredju bo navada zmagovanja in osvajanja lovorik, vsi evropski uspehi. Ob tem pa prijateljstvo, vzpostavljeno s soigralci in z vsemi v klubu.”

Od prvega junijskega dneva, po izteku pogodbe ni več naš član. Ko je bil junija 2009 predstavljen kot nova okrepitev, najprej s 3-letno obljubo zvestobe, ni upal pomisliti, da bi lahko v naslednjih letih postal eden simbolov klubske rasti. Vmes pa tudi občasni kapetan, ki je bil vpleten pri obeh golih za vijol’čne mejnike v Glasgowu. Pri uvrstitvah najprej v Ligo Europa in potem v Ligo prvakov.
“Ko so se po domačih trofejah začeli evropski podvigi in smo bili 3x v Ligi Europa, smo želeli še korak naprej. Spomnim se poletnih predpriprav, ko tečeš kroge in čakaš na skupne priprave. Potem pa pogovorov, da bi lahko uresničili še drznejše sanje in dočakali tudi Ligo prvakov. Verjeli smo, verjeli, v zmage, naše sposobnosti. Verjeli in dočakali.”

Merti je ves ta čas ob prispevku na igrišču ostal zgled pri odnosu do dela in prenašanju kulture kluba.
“Ko si spoštljiv do vsakogar in do dela, ki ga opravljaš, dobiš to spoštovanje nazaj. V Ljudskem vrtu sem se izredno počutil od prvega dne. Ko vidiš, kako se v klubu dela s srcem in se vedno priskoči na pomoč, kadarkoli, se moraš oddolžiti na pravi način. Igralci to čutijo.”

Živeti v Mariboru je bilo tudi živeti s pritiskom, z bremenom rezultata.
“Ko prideš iz drugega okolja, nisi vajen takšnih pritiskov. Potem pa se privadiš in brez tega ne znaš več živeti. Ta pritisk se potem spremeni v dodatno energijo, adrenalin. Seveda v vseh teh letih niso bile le zmage, tudi porazi. In tudi ob porazih spet vidiš, da so ti ljudje v oporo. Kot v družini. Ker ti tukaj stojijo vsi ob strani, smo šli iz vsakega poraza boljši. Od tod tudi trofeje in vsi ti evropski nastopi.”

Skupaj, domačih in mednarodnih, je zbral 308. Čeprav niso sodili med njegove osnovne zadolžitve, pa je zabil tudi 12 golov. 2x v evropskih pokalih (Dudelange, Zulte Waregem), na domačih igriščih izstopa evrogol proti Gorici.
“Spominjal se bom vsakega dogodka, ne samo zadetkov. Če bi se odločil za enega, bi izpostavil tistega za zmago v gosteh v evropskih kvalifikacijah, za uvrstitev v Ligo Europa. Lepo je biti del zgodovine, ko smo širili ime Maribora po Evropi. Začeli smo z nižjega, zdaj je klub na višjem nivoju. Večjega zadovoljstva ne more biti.”

Slovo je bilo čustveno, na igrišču ob aplavzu s tribun in med snemanjem izjav. Kako naprej, se še ni odločil. Pri 31. letih bo še igral. Morda kdaj tudi v svojem dosedanjem domu.
“Vijol’čna je v krvi. Zagotovo bom še prišel kot navijač. Če se bomo kdaj srečali na igrišču, bo obnašanje profesionalno. Toda srce ostaja zapisano Mariboru. Da je bilo slovo čustveno, je po tolikih letih razumljivo. Pri klubu, kjer so čustva pri delu prisotna vsak dan, drugače ne gre.”








36.krog LESTVICA
STRELCI
Olimpija
80
Maribor
80
Domžale
73
Rudar
50
Celje
50
Gorica
47
Krško
34
Aluminij
33
Triglav
28
Ankaran Hrvatini
26