Konec dober, vse dobro. Znova je prišla do izraza specifika pokalnih tekem, a smo po vmesnem zaostanku prišli do četrtfinala z učinkovito končnico.
O dogajanju v Ljubljani avtor odločilne poteze v sodniškem podaljšku. »Ni bilo podcenjevanja, vsi smo se pripravili, da bo zahtevna tekma. Trener nas je opozarjal, da je Bravo dobra ekipa. To so tudi pokazali s tem, ko se se dobro postavili na igrišču in nas ogrožali iz protinapadov, nam zabili 2 lepa gola. Igra nam nikakor ni stekla in zgodila se je tista tekma, ko se potem mučiš, če slabo začneš. Morali bi odigrati bolj mirno in bi tekmo prej odpeljali v pravo smer. Ni izgovorov za slabšo predstavo, a je najbolj pomembno, da smo na koncu izvlekli zmago,« o drami s srečnim koncem Aleksander Rajčević, ki je vrnitev v enajsterico po težavah s poškodbo zaokrožil na najboljši način.
»Težko je, ko ne igraš nekaj časa in moraš spet ujeti ritem. Ker imamo veliko poškodovanih, mora trener v tej fazi posegati po rotacijah. Zdaj se nam je nabralo precej težav, a je kader dovolj širok. Ko kdo manjka, je prostor za drugega. Vsak skuša pomagati ekipi na najboljši način in veseli me, da smo dosegli cilj, čeprav po težji poti.«
Še trenerjev komentar razburljivih 90+5': »Večkrat smo že videli ta scenarij, redkeje sami doživeli, a je to ta specifika pokalnega tekmovanja, ko moraš biti pripravljen tudi na takšen razplet in biti zadovoljen, da si zmagal, drugo pa gre v pozabo. Nasprotnik je bil dober v branjenju in učinkovit v protinapadih. Če bi po 1:1 namesto vratnice zadeli za vodstvo, bi lahko igrali bolj mirno in bi se izšlo bolj prepričljivo. Manjkal nam je hitrejši pretok žoge, ni bilo prostora ob zgoščeni postavitvi nasprotnikov in smo kot močno orožje izkoristili prekinitve. Že nekaj časa ne igramo v popolni zasedbi in to se pozna. Ko bomo znova imeli na voljo vse igralce, bo tudi podoba na igrišču bolj prepričljiva.«
Pokal gre zdaj za nekaj časa na stranski tir. Nadaljujemo prvenstveni boj, naslednja postaja Krško. V soboto, ob 20:15.