Zgodovina NK Maribor 1971-1980


    Slovo od prve jugoslovanske lige

    Podobne rezultate kot v prvih treh letih v prvi jugoslovanski ligi so vijoliasti beleili tudi v svoji etrti sezoni 1970/71. Po seriji solidnih iger, v zadnjem prvenstvenem krogu so doma igrali neodloeno z Veleem 1:1, so zbrali toliko tok, da so pristali na 13. mestu prvenstvene lestvice. Prelomna pa je nato bila naslednja sezona, priel je as za slovo od elitne druine. Tako je NK Maribor po petih letih igranja v drubi najboljih jugoslovanskih klubov izpadel v drugo ligo. Upov je bilo konec v 30. od skupaj 34. krogov, ko se je motvo v Ljudskem vrtu z Vardarjem razlo 0:0, ob koncu tekmovanja pa ostalo na zadnjem mestu z dvajsetimi tokami. Kot zadnjo prvoligako tekmo (11. 6. 1972) bomo pomnili poraz na domaem igriu s 3:6 proti Olimpiji, motvo je nastopilo v postavi: Vabi, Petri, Bolfek, Bradvi, Simeunovi, Raevi, Krajnc, Vuekovi (Dobrijevi), Kukanja, Prosen (Klannik), Horjak. Zadetke za Maribor so dosegli Vuekovi, Krajnc in Klannik, ki ostaja zadnji strelec za NK Maribor v prvoligaki konkurenci.

    Proti Proleterju pred 20.000 gledalci

    Sledila je vrnitev na drugoligaka igria. Motvo je pokazalo znaaj in spet nanizalo odline predstave. Zmaga v zadnjem krogu pred 7000 gledalci v Ljudskem vrtu proti Rijeki kar s 7:1 je potrdila drugo mesto, ki je prineslo kvalifikacije za ponovno uvrstitev v najviji rang tekmovanja. Po dramatini izloitvi Budunosti (odloale so enajstmetrovke) so se Mariborani pomerili s Proleterjem iz Zrenjanina. Prva tekma je bila na sporedu v Ljudskem vrtu in v analih bo zapisana kot ena izmed tistih, zaradi katere Maribor ni spal. Osmi julij 1973 je poseben datum. Za obraun, ki je odloal o napredovanju v prvo ligo, je v mestu vladalo izredno zanimanje, tako da je bil stadion poln do zadnjega kotika e dve uri pred zaetnim sodnikim vigom. Blagajn sploh niso odprli, saj so bile vse vstopnice razgrabljene e v predprodaji. Po oceni takratnih novinarjev si je dvoboj v Ljudskem vrtu ogledalo kar 20.000 gledalcev. Nekateri tudi brez vstopnic, saj sicer vrsta betonska ograja ob pritisku mnoice izven stadiona ni vzdrala. Podrl se je steber in dokler tja niso postavili policaja, so jo skozi luknjo najhitreji ucvrli na tribuno… Vijoliasti so se gledalcem oddolili z odlino igro ter zanesljivo zmago s 3:1 (strelci Binkovski, Horjak, Vuekovi), tako da so si pred povratno tekmo priigrali lepo prednost. Zrenjanin je zajela nervoza, v priakovanju odloilnih 90 minut se je tehnini direktor Proleterja Milo Milutinovi fizino lotil tamkajnjega novinarja, ki je pisal o tem, da so posamezniki na prvi tekmi namerno igrali slabo in naj bi e bili prodani v druge klube. Poroevalec je moral poiskati zdravniko pomo v bolninici, za Proleter pa se je na nao alost vendarle izlo po eljah. Poraz z 0:3 je razblinil mariborske upe o ponovnem vzponu med elito. Proleter je izkoristil prilonost in na krilih navijaev priel do preobrata, al pa je na mariborski strani ostal grenak priokus. V 23. minuti pri zaostanku 0:1 je Rai dosegel zadetek, kar je dokazoval tudi pozneji televizijski posnetek, toda sodnik Spasoje Medi je le odmahnil z roko in oznail, da je domai branilec ogo izbil, preden je prela golovo rto.

    Med elito ve ni lo

    Po nesrenem razpletu kvalifikacij pa so se zaeli za NK Maribor asi manj odmevnih dosekov. V naslednjem letu namre vijoliasti niso uspeli ostati v vrhu drugoligakega nogometa. Prvenstvo so konali na trinajstem mestu, ob velikem trudu za obstanek v ligi. V sezoni 1974/75 se je ekipa po tirinajstih letih igranja v zveznih ligah spet vrnila v republiko, a je ta avantura trajala le eno sezono. e v prvem poskusu je motvo prepriljivo postalo republiki prvak in se vrnilo med drugoligae s petnajstimi tokami prednosti pred zasledovalci. V tej konkurenci so tudi ostali do konca desetletja, najbolj pa se pribliali eliti v sezoni 1978/79, ko so za elikom pristali na drugem mestu.