Derbi je imel tudi pozitivno plat: dobili smo novega člana tekmovalnega moštva in naslednjega nogometaša z uradnim nastopom za NK Maribor. Ilija Martinović se je soočil z nehvaležnim ognjenim krstom prav v derbiju, vendar oddelal, kot da ne bi imel za seboj tako dolgega premora.
“Ko igraš za Maribor, mora biti za vsakega posameznika vsaka tekma kot finale. Pri meni je naneslo, da me je premiera doletela prav v derbiju. Z veliko željo in motivom sem šel na igrišče, nisem okleval, nisem se izmikal nobenemu dvoboju. Trud je bil prisoten, če pa je bilo dobro odigrano, naj presodijo drugi.”
Ne pozabimo, nazadnje je 26-letni črnogorski branilec igral uradno tekmo kot član Aluminija 30.11.2019 v Sežani. Spomladanskega dogajanja v Kidričevem se ne želi več spominjati, ko je nadoknadil zaostanek v pripravljenosti, pa je prvič dobil priložnost v vijoličastem in število nastopov v PLTS povečal na 64.
“Nisem odigral uradne tekme skoraj eno leto, to se zagotovo pozna. Zavedam se, da bom potreboval nekaj časa, da ujamem pravo formo in tekmovalni ritem. Nekateri se vračajo po poškodbah s polletnim premorom, jaz sem bil po spletu okoliščin odsoten še dlje. Vmes sem treniral, kolikor sem lahko. Na pripravljalnih tekmah, na katerih iščeš formo, sem dobil priložnost, a to ni primerljivo z uradnimi. Ko gre zares, je druga zgodba. Pokazati moraš, če si ali nisi. Vesel sem zaupanja in upam, da je to začetek moje zgodbe v vijoličastem.”
Ob mejniku dodatnega pomena je z derbija odnesel tudi spominek drugačne vrste…
“Dobil sem udarec, bolečine so še prisotne, a stisnem zobe in treniram. Dobro se zavedam, v kakšni situaciji smo. Z glavo na ‘kopačko’ ni izbira, ampak pogoj. To moramo imeti ves čas pred očmi. Ko spustim glavo in vidim grb, ki ga nosim, želim pokazati moč in vse svoje sposobnosti. Mnogi si želijo nositi ta dres, kar pa ni mogoče. Privilegij je, da smo tukaj in verjamem, da bomo s tem vodilom klubu povrnili zaupanje.”
Več novosti smo prvič dočakali prejšnjo nedeljo, tudi odločitev o igranju s tremi igralci v obrambni vrsti.
“Trenerjeva zamisel nam je ustrezala. Vedeli smo, da je tako igral s prejšnjim moštvom in po nekaj tekmah se je odločil za podobno postavitev tudi tukaj. Ta sistem nam prinaša večjo trdnost v obrambi, več posesti, ob tem pa lahko imajo naši ofenzivnejši igralci več prostora. Ne dvomim, da bomo uspešni na ta način, a potrebujemo še nekaj tekem, da povsem sprejmemo nove zahteve. Za nas branilce je kar precej sprememb v tej postavitvi, predvsem v gibanju in količini teka. Ko smo igrali z dvema osrednjima branilcema, sem običajno pretekel 9,5 kilometra. Zdaj 11. Zadolžitve so znane, če vsi izpolnjujemo zadeve kot moštvo, harmonično, se bo poznalo tudi pri rezultatih. Ni dovolj, da si želiš zmagati. Moraš si želeti bolj kot tekmec. Vse je treba uskladiti v celoto, da vrnemo nasmešek navijačem in pozitivno energijo.”
Kako naprej?
“Zavedam se, da tukaj štejejo le zmage in trenutno razpoloženje ni pozitivno. Verjemite, da smo mi v slačilnici tisti, ki smo najbolj razočarani zaradi slabšega začetka sezone. Toda prvenstvo je maraton in sem prepričan, da bomo na koncu pokazali, kdo smo in kaj zmoremo. Smo skupina oseb z različnimi značilnostmi, ne zadostuje pritisk na gumb, da bi vse delovalo brezhibno. Razumljivo navijači vidijo le tisto, kar se dogaja na igrišču, med tekmo. Veliko je odrekanja, pri vseh igralcih, strokovnemu štabu, vseh v klubu. To trenutno ni opazno na igrišču, se pa zavedamo, da moramo igrati boljše. In tudi bomo.”