Trd boj v Kišinjevu se je končal z grenkim priokusom zaradi razpleta v pozni fazi tekme. Sploh zaradi načina, kako je bil dosežen zadetek. Ob robu igrišča je po zadnjem žvižgu madžarskega sodnika Radovan Karanović po porazu proti Sheriffu razčlenil najpomembnejše zadeve.
O značilnostih tekme v moldavski prestolnici…
“Fante velja pohvaliti za trud. Veliko je bilo dobrega v fazi branjenja in res škoda za padec zbranosti, ki nas je drago stal. Glede na to, v kakšnih okoliščinah smo dočakali tekmo in v kakšni zasedbi smo prišli v Moldavijo, je bil odziv zelo dober. Fantje so pustili srce na igrišču, Sheriff pa je potrdil, da gre za zelo kakovostno ekipo in izkoristil priložnost, ki se je ponudila po odbitku.”
O scenariju, ki je na določen način šel po predvidevanjih, dolgo je bilo 0:0, a se nato ni izšlo, da bi dočakali zasuk v našo smer…
“Bili smo premalo konkretni v ofenzivnem delu. Morali smo biti previdni pri namenu, da ohranimo mrežo nedotaknjeno in iz tega izhodišča pridemo do kakšne naše situacije. Če potegnemo črto, si po prikazanem in celotnem razmerju moči vsi igralci zaslužijo čestitke. Držali smo favoriziranega tekmeca v negovotosti, prav v trenutkih, ko je že delovalo, da bi lahko o zmagovalcu odločali podaljški, pa smo dobili nesrečen gol. Tekmeci so se odločili za individualno pokrivanje 1 na 1, manjkal nam je posameznik, ki bi v določenih trenutkih morda potegnil ekipo naprej. Posledično smo morali posegati po dolgih podajah, bili smo tisti, ki smo več tekli za žogo. Potrebovali bi še nekoliko več agresivnosti v dvobojih. Fizično je bila sicer zelo zahtevna tekma, ob tem so jim sodniki dovoljevali takšno igro, zato smo potrebovali nekaj časa, da se prilagodimo. V nadaljevanju tekme smo se boljše odzvali, a nismo prišli do konkretnejše situacije v napadu.”
O spremembi igralnega sistema…
“Zavedali smo se, da je Sheriff ekipa z dobrimi posamezniki. Razmišljali smo, kaj storiti, da bi bili konkurenčni glede na trenutno kadrovsko situacijo. Nemogoče je v kratkem času nadomestiti vse igralce, ki jih nismo imeli na voljo in menim, da smo po taktični plati zadeli. Zato mi je še bolj žal, da se je zgodila 88. minuta.”
O poškodbi Nina Žuglja…
“K sreči je vse okej. Dobro se je razpletlo, čeprav je delovalo kar zastrašujoče po hudem padcu, ki sem ga videl neposredno ob robu igrišča. Moram priznati, da me je bilo strah, ker je Nino po neprijetnem dvoboju udaril z glavo ob betonsko ograjo. Veseli spoznanje, da se je neprijetna situacija končala srečno. Po opravljenem pregledu v bolnišnici se je vrnil v hotel in ni imel morebitnih dodatnih nevšečnosti.”
O naslednjem evropskem izzivu proti finskemu prvaku, ki je moral priznati premoč češkemu…
“Najprej sledi preusmeritev misli k tekmi v Kopru. Tam moramo odigrati dobro, energično in se potem pripraviti na dvoboj s finskim predstavnikom. Čakata nas zahtevni tekmi, zbrali smo že informacije o moštvu iz Helsinkov in bomo zasnovali načrt, kako se lotiti novega izziva. Do takrat pa upamo, da bomo v bolj številčni zasedbi in s širšim kadrom.”
O sporočilu slačilnici…
“Še vedno je uresničljiv cilj o evropski jeseni. Zato je po takšnem porazu, ki, razumljivo, vpliva v določeni meri na ozračje, treba dvigniti glave, se zbrati in s popolno osredočenostjo dočakati Fince v najboljši podobi. Zdaj je najpomembnejši psihološki odziv. Imamo še dve možnosti, da bi si zagotovili igranje v skupinskem delu. Verjamem, da nam bo uspelo.”