Intervju
Mitja Viler
Privilegij je biti nogometaš v Mariboru

 

Dolga sezona je za nami. Prijetna, šampionska sezona. Vsak član slačilnice je prispeval delež k osvojitvi devete šampionske zvezdice, v zanimivi kategoriji, po številu odigranih minut v šampionski sezoni, pa je na prvem mestu Mitja Viler. Prav je, da v velikem intervjuju ob zaključku prvenstva dobi povabilo na razgovor igralec, ki je med pohodom do naslova prvaka preživel največ časa na igrišču.



3365 minut, 40 tekem v prvenstvu in pokalu. Če prištejemo še evropske preizkušnje, pridemo do 3905 minut in 46 tekem.
»Nedvomno zame najbolj naporna sezona doslej. Še nekoliko težje je bilo ob tem, da so si tekme pogosto sledile v ritmu sreda-sobota, a kot smo že nekajkrat rekli med sezono, boljše je igrati kot trenirati (smeh).«

Pomagal je spanec po kosilu


Je to terjalo dodatno utrujenost? Kako si ohranjal/obnavljal moči med sezono ob tako pogostem igranju?
»V klubu so dobro poskrbeli za regeneracijo, tako da ni bilo večje utrujenosti. Za oskrbo igralcev je vse urejeno, maserji so vedno na voljo. Še sami se ponudijo, da nam pomagajo. Tekme so se vrstile ena za drugo, ni bilo časa, da bi šel na obisk domov v Koper. Tako sem prosti čas namenjal počitku, že pri kosilu je bila prva misel pri domači postelji. Spanec po kosilu je res najlepši, obnovil je največ moči. Zraven je bilo treba paziti na prehrano in način življenja, pa gre prestati tudi takšne napore.«
Ob pogledu na polne tribune med sicer tekmo revialnega pomena proti Domžalam in predvsem na južno ploščad med podelitvijo pokala bi najbrž igral še enkrat toliko za doživetje teh občutkov?
»Seveda. Govorilo se je, da ljudje kupujejo vstopnice. A da jih bo toliko na zadnji tekmi brez rezultatskega pomena, res nismo pričakovali. Že pred tem, v sredo, smo se ob podpori s tribun vsi skupaj počutili močno v finalu pokalu. Žal se nismo uspeli oddolžiti še z eno trofejo, a vsega pač ne gre osvojiti. Za trenutke, ki smo jih v nedeljo doživeli na ploščadi, pa se živi. Proslava lanskega naslova s Koprom je bila bolj tako, predali smo si pokal v Lendavi in to je bilo to. Letos pa povsem drugačna zgodba, za takšne zadeve se splača garati med sezono. Trud je poplačan in res smo vsi lahko veseli.«
Ali poznaš že večino navijaških pesmi, ki odmevajo po Ljudskem vrtu?
»Razumljivo je, da igralcem veliko pomeni podpora navijačev. Še posebej takšnih, kot so v Mariboru. Morda me včasih med tekmo zanese, da zaploskam odličnemu navijanju, če žoga ni na naši strani igrišča ali je v avtu. Poznam navijaške pesmi, s tekem, lahko pa jih izbrskaš tudi na klubski spletni strani, prav tako je veliko posnetkov z navijanjem mogoče najti na youtubeu. Ni mi tuja niti kakšna druga pesem, kot denimo Še eno rundo daj točajka (smeh). Kot igralec lahko povem, da je res privilegij igrati v Mariboru. Ne vem, kje ljudje tako živijo s klubom kot tukaj. Maribor je čudovito mesto za življenje nogometaša.«

Letošnji naslov sem bolj čutil



 

Ko smo že pri številkah... Dovolj zgovorne o uspešni sezoni so tudi tiste z lestvice, 75 osvojenih točk in le trije porazi v 36. prvenstvenih krogih.
»Osvojili smo veliko točk in zasluženo smo prvi. Lahko bi v spomladanskem delu še kakšno več, je pa treba pohvaliti tudi Domžale, da so ohranile tako majhno razliko glede na našo dolgo serijo neporaženosti med sezono. Imeli smo veliko zalogo iz jesenskega dela, ki je ob nadaljnjem trudu zadostovala za uresničitev cilja.«
Mnenje o lastnem učinku: osem asistenc (šest prvenstvenih, dve v pokalu), en gol?
»Lahko bi zabil še kak gol več, čeprav to ni moja zadolžitev. Nisem egoist in veliko bolj sem zadovoljen, če lahko podam soigralcu, da zatrese mrežo. V našem moštvu vsak ve, kaj dela. Enajst nas je, ekipa vrže na površje posameznika. Pomembno je moštvo, klub. Zmagujemo skupaj, statistika posameznikov je le za medije.«
Z Aleksandrom Rajčevićem sta trenutno edina igralca v slovenski ligi z zaporednima naslovoma prvaka v zadnjih dveh letih. Primerjava koprskega z mariborskim pohodom do vrha?
»Letos se počutim, da sem osvojil naslov. Lani ni bilo tako, kajti nisem bil v takšni vlogi na igrišču. Seveda mi je veliko pomenil, saj sem vendarle doma iz Kopra, toda nisem bil toliko prisoten na igrišču. Bolj sem sodeloval izven terena, da sem dodal nek ritem ekipi in skrbel za vzdušje v slačilnici. Lanskega naslova nismo niti v tolikšni meri proslavili, ker se je igralo v Novi Gorici in se ni čutila prava podpora. V Mariboru sem ga bolj začutil.«

Rekord v avtogramih


Izteka se eno leto, odkar si v vlogi Primorca z začasnim bivališčem na štajerskem koncu. Prvič si zdoma, s kakšnimi vtisi?
»Zanimiva izkušnja. Sploh, ko sprva spoznavaš mesto. Ko nas je Volaš kot tedanji vodič peljal po Mariboru, sem rekel, tukaj se ne bom nikdar znašel. Zdaj je že vse preprosto. Kot sem že omenil, igrati v Mariboru je privilegij, nismo vajeni tolikšne pozornosti. Toliko avtogramov kot letos še nisem podelil. Ne gibam se veliko po mestu, vendar je dovolj, če gremo jest in ljudje izrazijo željo po podpisih, fotografiranju. Opazno je, da spremljajo nogomet in dogajanja v NK Maribor. Vse se začne že s spletno stranjo kluba. Veliko sem na internetu, še posebej v zimskih mesecih in vem, kako je s tem. V nekaterih klubih po ves teden ne zaslediš nove informacije, pri nas dnevno. Podpora je v različnih oblikah prisotna na vsakem koraku, o Mariboru res le vse najlepše. Ob prvi odsotnosti od doma sicer moji domači malo trpijo, saj se redko vidimo. V prvem delu sezone so bili bolj pogosto pri meni, zdaj zaradi obveznosti manj. Toda ne smemo se pritoževati. Ko sem se odločil za nogometno kariero, smo vedeli, da bo prišlo do tega.«
Bi zdaj že imel orientacijo v kateremkoli delu Maribora in znal usmeriti, recimo tujca do želenega cilja?
»V središčnem delu, kjer sem doma, še. Prav tako okoli stadiona. V katerem drugem delu mesta bi že bilo nekoliko težje. Recimo na Teznu več ne bi šlo (smeh).«

Po karieri TV-komentator



 

Številne prošnje medtem dobivaš iz novinarskih vrst, o možnostih za intervjuje. Ostaja vtis, da ti javni nastopi ne povzročajo težav? Prav nasprotno.
»Meni je to lepo. Ko sem bil majhen, sem govoril, da bi se želel ukvarjati z  novinarstvom. Zdaj me vse bolj zanima delo komentatorja. Rad veliko govorim, včasih tudi komentiram kakšno tekmo v družbi ali zase. Nisem še slišal, da kdo od igralcev ne bi rad odgovarjal na vprašanja. Morda vsak nima bogatega besednega zaklada, a to je sestavni del posla. Ob medijskih obveznostih se ne pritožujem. Rade volje sem se udeleževal, ko je klub organiziral tudi kakšne obiske po osnovnih šolah.«
Po karieri torej obstaja tudi možnost za selitev v medijske vode, morda te bomo v prihodnjem desetletju srečevali kar na drugi strani kamere?
»Upam, da se bo ponudila kakšna priložnost. Delo novinarja me več ne mika v tolikšni meri, ker bi spet bilo toliko potovanj. Bi pa se prav rad preizkusil kot televizijski komentator v studiu.«
S proslave naslova na južni ploščadi si takoj odšel na Ptuj k novim, reprezentančnim obveznostim. Je ostalo dovolj časa za dopust pred začetkom klubskih priprav na novo sezono?
»Ostalo mi je osem, devet dni za počitek. Med letom sem bil bolj malo v Kopru, tako da bom izkoristil čas za druženje z domačimi in prijatelji, ki sem jih vmes zanemarjal. V zadnjem letu se je res veliko spremenilo. Drugače sem se počutil kot nogometaš, doživel tudi reprezentančno izkušnjo. Nekaj sem dal Mariboru, Maribor še več meni. Ekipa me je vrgla na površje. Lepo je bilo osvojiti naslov prvaka z Mariborom in priti v krog reprezentančnih kandidatov. Ne vem, kdo ne bi bil rad na mojem mestu.«
Vrnitev na mesto sreče je predvidena za 13. junij. Zbor ekipe v Ljudskem vrtu in v boj za nove uspehe, s prvim izzivom že na evropskem prizorišču.
»Z nasprotniki se ne želim obremenjevati. Že lani smo v pričakovanju žreba razmišljali, s kom bi se radi pomerili, potem pa naleteli na najtežje tekmece, Madžare. Ko bo termin žreba, ga bom spremljal v živo, brez tega ne morem. Glavni cilj v evropskih kvalifikacijah je preskočiti vsaj prvo stopničko. Lani smo nanizali čudežne predstave, igrali res dobro, zato zdaj ljudje več pričakujejo od nas. Toda moramo biti realni, v Evropi se igra drugačen nogomet. Če se bomo na igrišču trudili po najboljših močeh, si lahko pogledamo v oči ne glede na rezultat. Ljudje ne bi smeli imeti prepričanja, da bomo kar tako premagovali evropske nasprotnike. Seveda si tudi sami želimo doseči največ, kar lahko, toda ostanimo na realnih tleh. Govori se že o ligi prvakov. Počasi, počasi…«








9.krog LESTVICA
STRELCI
Olimpija
18
Aluminij
18
Celje
16
DNŠ Mura
16
Maribor
15
Bravo
11
Tabor Sežana
10
Domžale
7
Triglav
6
Rudar
4