Cilj dosežen. Prvaki. Po dveh letih. Kratek premor in vrnitev v delovni ritem. O šampionskih vtisih in novih izzivih Luka Zahović. Prav je, da napovednik dogajanja, ki je pred nami, začnemo z najboljšim strelcem sezone, katera je prinesla toliko vijol’čnih trenutkov.

Začnimo na koncu. Tam, kjer se je vse, kar nam omogoča prijetno poletje in odštevanje do evropskih kvalifikacij, začelo...
“Lepo je bilo osvojiti in vrniti naslov v Maribor. Vesel sem, da smo dosegli cilj. O tem sem bil trdno prepričan od prvega dne. Sezona je bila dolga, na našo srečo – ali pa tudi žalost – nismo imeli konkurence, ki bi nas do zadnjega pritiskala in priganjala k dodatnim obremenitvam. Maribor vedno želi biti prvi, tega se vsi dobro zavedamo. Sezono prej se to ni zgodilo, a smo se uspeli vrniti na dobre, stare tire že takoj v naslednjem poskusu.”

Značaj, razumevanje, spoštovanje

Prvak četrtič. Najprej kot debitant iz naše nogometne šole, nato pa vsakič z večjim deležem. Vse do statusa najučinkovitejšega pri pohodu do 14*.
“Vsak naslov mi veliko pomeni, saj je igranje v dresu Maribora posebno doživetje. Vesel sem vsake minute, ki mi jo trener nameni, kaj šele zadetka, zmag, trofej. Ponosen sem, da sem del te zgodbe, te ekipe. Morda smo v zadnjih tednih prejšnje sezone spustili nivo, ker smo že tako hitro postali prvaki. Toda naredili smo, kar smo načrtovali. Postali smo prvaki z veliko prednostjo in pri šampionski sezoni ni pripomb. Že dogajanje v poletnem pripravljalnem obdobju je takoj potrdilo, kakšna je stabilnost ekipe.”

Vsaka sezona ima svoje značilnosti, mejnike. Kateri so pomenili prelomnico šampionske zgodbe 2016/17?
“Držali smo odličen nivo skozi celotno leto, to je bilo najpomembnejše. Končna podoba je potrdila, da je razmerje na lestvici pravo. Ogromno časa in pozornosti smo namenjali taktiki, sadovi dela igralcev in strokovnega vodstva so se obrestovali. Dihali smo kot eno, tudi to je ena od odlik našega Maribora.”

Kot tudi spoznanje o posrečeni mešanici izkušenj in mladosti.
“Izkušnje v navezi z mladostniško energijo so se izkazale za dober ‘mix’. Seveda pa to ne pomeni zagotovila za uspehe. Še vedno je največ odvisno od značaja celotne ekipe. V našem primeru je dovolj močan in to nas dela drugačne od drugih. Slačilnica je enotna, povezana, dobro se razumemo med seboj. Izkušenejši soigralci nam namenjajo koristne nasvete, mi pa imamo veliko spoštovanje do starejših.”

Da potegnemo črto pod minulo sezono, zaključujemo še akcijo Naj gol. Na skupnem seznamu je 14 predlogov, med temi 5 tvojih. Bi sam lahko izbral najljubšega?
“Bili smo učinkoviti in med uspešnimi potezami nanizali tudi atraktivne zadetke. Ne skrivam, da sem vesel svojega strelskega učinka. Zadeval sem pogosto, tudi z dovolj atraktivnosti. Tisti gol v Novi Gorici seveda ostaja v posebnem spominu. Težko je reči, ali mi bo še kdaj uspel. Sem pa bil najbolj vesel tistega, ki je odločil derbi v Ljudskem vrtu.”

Gol v derbiju ima vedno posebno težo. Letošnji v Ljudskem vrtu pa je dobil dvojni pomen.
“Čeprav je bila komaj prva tekma spomladanskega dela sezone, je res pomenila nekakšno prelomnico. Olimpija je bila svojevrstna neznanka, s precej novimi obrazi. Nas je zmaga v derbiju dvignila, oni so šli navzdol. Vsaka tekma, ki jo odločiš, je dobra. V čast mi je, da nam je moja poteza prinesla zmago. Morda sem na nek način sebičnež, toda zato sem si želel igrati v vlogi napadalca. Všeč mi je, ko odločim tekmo. Morda se sliši nenavadno, toda napadalec mora tako razmišljati.”

Do 29. kroga si zabil 15 golov, nato se je strelska serija ustavila.
“Po novem letu sem trikrat zbolel, v kratkem času. Pred tem pa 10 let igral in treniral brez težav. Zaplet z zdravjem mi je pobral veliko moči. Na tekmah je bil utrip višji in potem se zgodi tudi to, da zapravljaš priložnosti, ki jih običajno ne bi. Škoda, da nisem zadel še kdaj. Toda najbolj pomembno je, da smo zmagovali in zbirali točke. Ne smemo pozabiti, da smo bili v prvenstvu ves spomladanski del neporaženi, dokler nismo osvojili naslova. Bila je sezona pozitivnih zadev. Razumljivo si vedno želim doseči še več, toda 15 doseženih golov in končnih 13 točk prednosti na lestvici prinaša le razloge za zadovoljstvo.”

Čast je prevzeti št. 11 po Novakoviću

Zdaj, 11 mesecev pozneje, je odločitev iz lanskega poletja povsem dosegla namen.
“Vesel sem, da sem se odločil za Maribor. Ko je bilo treba povleči naslednjo potezo po odhodu iz Heerenveena, sem imel tudi druge opcije, a se je vrnitev domov izkazala za najboljšo.”

Ko bo spet čas za poskus v tujini, bodo vse vmesne preizkušnje štele kot zelo koristne.
“Z vsakim letom, ki mine, si starejši in modrejši. Več je izkušenj in ob morebitnem novem prestopu bo lažje. Toda počasi, grem po vrsti. Najprej Maribor. In samo Maribor. Več kot dovolj je še motivov za dokazovanje v vijoličastem.”

Prvi pogled proti novi sezoni?
“Priznam, da sem komaj čakal obdobje, ko se spet zberemo. Nekaj dni premora je prišlo prav za počitek in odklop od nogometa. Vsi smo začeli nove priprave z novo energijo in poiskali nove motive, ki jih v Mariboru nikdar ne zmanjka. Vemo, kakšni cilji so pred nami in storili bomo vse, da jih uresničimo.”

V novo sezono z novimi motivi. A tudi z novo številko. Dresov Zahović 90 ne bo več v tisku, zdaj je aktualna enajstica.
“Hvala Novi, da mi jo je ‘čuval’. Šalim se. Po njegovem odhodu je bila številka prosta, zame je 11 prvi izbor in sem se odločil za spremembo, ki ob prihodu ni bila mogoča. Verjamem, da bom ob menjavi številke podobno uspešen kot doslej. Ali še bolj. Poseben trenutek je naslediti igralca s takšno nogometno biografijo in ob tej priložnosti bi rad poudaril, da mi je bilo v veliko čast deliti slačilnico z izjemnim nogometašem in profesionalcem za zgled, kot je Milivoje Novaković, ki je nam mlajšim veliko pomagal z dragocenimi nasveti.”

Luka Zahović zasebno. Kaj počne, ko ni na tekmi ali treningu? So katere zadeve bolj v ospredju kot druge?
“Štirikrat na dan moram sprehoditi pse (smeh). To je nekakšen ritual, ki mi vzame veliko časa. Sicer pa živim normalno življenje. Malo bolj sem oblegan in so ljudje bolj pozorni na to, kar počnem. Ampak to ne spreminja mojih navad. Družim se s prijatelji, imam svoj ozek krog oseb, ki jim zaupam. Rad sem doma in lahko rečem, da živim tiho, družinsko življenje.”

Skušam ohranjati zasebnost

Precejšnjo pozornost namenjaš socialnim omrežjem. Katera so vodila pri objavah, kje imaš tisto mejo, kdaj ohraniti zadeve za zaprtimi vrati in kaj razkriti izza štirih domačih zidov?
“Vsak bi rad videl kakšne utrinke znotraj življenja, to je razumljivo. Svoje objave prepuščam bolj nogometnim temam. Včasih sem več objavljal tudi kaj iz zasebnosti, morda bom tudi kdaj v prihodnje, a trenutno sem se odločil, da je ta del zdaj bolj posvečen nogometu. S tem, ko objavljaš le redke trenutke izven poklica, ohranjaš svojo zasebnost. In je potem vsaka objava potem bolj specialna. Ne obremenjujem se s tem, kakšna bo naslednja objava, se pa zavedam, da ne gre zanemarjati pomena socialnih omrežij.”

Nastala je posebna vez z navijači, z mlajšo generacijo. Kako sprejemaš to vlogo idola mladim?
“S širjenjem pomena socialnih omrežij je nasploh vse bolj na osebni ravni, lažje prideš v stik z nekom. Veliko ljudi mi sledi, spremlja, kaj počnem. Trudim se imeti primeren odnos. Občutek, ko ljudje prepoznajo trud in spoštujejo tvoje delo, je prijeten. Vsem prošnjam, ki jih prejemam, žal ne morem ugoditi. Seveda ne morem naokrog podeljevati dresov ali drugih artiklov, skušam pa ustreči vsaj prošnjam po avtogramih, fotografijah. Ko sem bil majhen, sem bil vesel vsake fotografije z znano osebnostjo, ko se je pojavila priložnost. Tudi zato skušam uresničiti čim več takšnih prošenj.”

Reprezentanca. Tema, ki je bila pogosto na dnevnem redu in jo moramo omeniti tudi v našem pogovoru. Med slovenskimi igralci v ligi z največ goli, a še brez selektorjevega vpoklica…
“To je bolj zgodba za medije. Moja želja je vedno enaka, ampak ni odločilna. Vem, kaj moram storiti. Opravljati svoje obveznosti v klubu s pravim odnosom. Delati vsak dan, da bi napredoval in pomagal Mariboru do novih uspehov. Če bo to prineslo tudi reprezentančno vabilo, bom vesel. Ne bom pa se s tem obremenjeval. Upam, da bo prišel dan reprezentančnega nastopa. Če ga ne bom dočakal, pa bom ostal v vlogi navijača.”

Začeli smo s proslavo, zaključimo z navijači. Pogosto si omenjal, kako posebno je doživetje igrati za klub, za katerega tudi navijaš?
“Lepo je igrati v Mariboru. Zaradi ozračja na stadionu, v mestu. Čutimo podporo, še posebej je pri tem treba izpostaviti, da je naša navijaška skupina odigrala veliko vlogo pri zadnjem uspehu. Razumljivo je, da pride del sezone, ko se zgodi padec. Temu se ne more izogniti nobena ekipa. In zato je pomembno imeti spodbudo najzvestejših navijačev. Oni so nas med prejšnjo sezono podpirali vedno, ne glede na okoliščine. Zato upam, da jih bomo razveseljavali tudi v novi sezoni.”