Tri tekme, trikrat brez prejetega zadetka. Pri oceni dosedanjega dela priprav skozi tekmovalni del velja izpostaviti 270 minut brez pobiranja žoge iz mreže.
“Vedno je lepo, če ostane mreža nedotaknjena. Se pa nabira utrujenost, veliko je aktivnosti in podoba na zadnji tekmi ni bila povsem takšna, ki si jo želimo. Škoda, da nismo zabili, a je v tem trenutku pomembno, da oddelamo vse po načrtu, nabiramo kilometrino. Vse ostalo pa pride v poznejši fazi,” Marko Šuler o trenutnem vijol’čnem utripu.
Kot eden najizkušenejših v slačilnici priprav več ne šteje. Telo ni več kot v najstniških letih, a je dovolj izkušenj in motiva, da je v pravem delovnem ritmu.
“Dokler poslušaš telo, gre. Moram pa zdaj več delati na sebi. Med prvimi pridem na trening in med zadnjimi grem, tako da lahko rečem, da prihajam v Handin ritual. A zaenkrat nimam težav. Občasno me tudi malo ‘prišparajo’. Če bi oddelal prav vse treninge, bi šlo in ne bi odnehal, a je vprašanje, kdaj bi potem prišel k sebi. Trener ustrezno odmerja obremenitve in nas vse drži v pravem ritmu. Ve, da rad igram in mi kdaj nameni premor na kakšnem treningu, dobim pa priložnost na tekmi. Sodim med igralce, ki potrebujejo več časa, da pridejo v formo. Tekme pa so najboljši del igralne prakse za piljenje forme.”
Znani so termini štirih začetnih tekem spomladanskega dela, a misli še ne uhajajo k odštevanju do nadaljevanja boja za naslov prvaka. Fokus ostaja pri 4 delovnih tednih, ki jih je še treba opraviti do premiere proti Muri, 23.2. v Ljudskem vrtu.
“Zdaj delamo za tiste glavne zadeve, ki prihajajo med letom. Treba je dvigniti nivo pripravljenosti. Malo je prostega časa, smo v delovnem ritmu, popolnoma osredotočeni na izpolnjevanje programa. Upam, da ostanemo zdravi, da se vrne tudi Milec. Dolžina kadra je pomembna, manj bo tekem spomladi, a bomo potrebovali vse igralce. Smer je prava, vse poteka po načrtih. Sledi še osrednji del v Turčiji, potem zaključni teden doma in takrat bodo misli že uhajale k začetku prvenstva. Večkrat sem že omenil, vmes ne gledam na lestvico. Na koncu bomo potegnili črto in le takrat bo štelo, kaj smo dosegli. Treniramo, kot da nimamo prednosti na lestvici, kot da zaostajamo za 10 točk in to je edina pot. Ko začneš gledati druge, pozabiš na svoje zadeve.”