Prvi dan je bil potovalni in uvajalni. Drugi dan pa že – “na puno”, z dvema treningoma. Visoka intenzivnost in popolna osredotočenost ostajata glavni značilnosti.
Nekaterim so priprave v Beleku novost, za večino članov vijol’čne odprave pa stalnica. Med redne goste hotela Susesi vsako leto v februarju sodi Aleksander Rajčević, kaj pove podatek o osmem obisku?
“To pomeni, da sem res že dolgo v klubu,” z nasmeškom pravi eden najizkušenejših v našem moštvu. “Z veseljem se vračamo v Turčijo, razlogov je dovolj. Imamo odlične pogoje za delo, zahtevne tekme proti kakovostnim nasprotnikom. Temperature bodo v prihodnjih dneh prijetnejše kot doma, upam, da nam bo vreme naklonjeno bolj kot v prejšnjih tednih. Smo pa vsi skupaj veseli, da smo tukaj. Ob tem je tudi marsikaj lažje, ko poznaš okolje, vse tukajšnje prostore in ne potrebuješ časa za prilagajanje. Vse nam je dobro znano in posvečamo se le delu.”
Ena od značilnosti je tudi disciplina, na vseh nivojih.
“Imamo pravila, ki jih moramo upoštevati. Smo pridni in se držimo tega.”
Tudi za tiste, ki so dolgo v vijol’čni slačilnici, ne zmanjka delovnih izzivov.
“Vsako leto je kaj novega pri delu. V klubu nas seznanijo z novimi zadevami, spremlja se napredek v tehnologiji in dodajamo novosti k treningom. Ta ritem nam ustreza in pripravljenost je vedno na ustreznem nivoju.”
Motivacijo ohranja tudi konkurenca: 32 igralcev se poti ob turški obali za prvo enajsterico ali mesta med 18 v zapisniku.
“Veliko nas je, vsak bi rad igral. Moraš se boriti za mesto v ekipi, ohranjamo zdravo konkurenco in se trudimo oddelati vse obveznosti po najboljših močeh. Trener pa bo presodil, koga bo potreboval na določeni tekmi.”