Vrzel, nastalo po odločitvi Suada Filekoviča, da ne privoli v podaljšanje sodelovanja z NK Maribor, zapolnjujemo s prihodom novega člana. Zvestobo našemu klubu je obljubil Dejan Jurkič, 25-letni nogometaš (183 cm, 78 kg), ki zaseda levi bočni položaj in je nazadnje igral na Češkem. Moštvu se je že pridružil v Zrečah in se z novimi soigralci takoj odpravil na trening.
Njegova zgodba je zelo zanimiva. Po nastopanju za Naklo in Šenčur se je podal na Švedsko, igral je za Örgryte in Qviding. Nato ga je pot vodila v Grčijo (Panserraikos) in na koncu na Češko, kjer je bil član prvoligašev Sigme iz Olomouca in Kladna ter minulo pomlad drugoligaša FC Slovačko. Kako se je znašel med vijoličastimi? »Bil sem na dopustu, doma. Poklical me je menedžer in rekel, da so v Mariboru vprašali zame. Z nestrpnostjo sem čakal telefonski klic in na sporočilo, kaj se bo zgodilo. Dobil sem ponudbo in se nisem obotavljal. Maribor je vendarle vrh slovenskega nogometa. Tukaj bom imel idealne pogoje za nogometni razvoj, nisem se mogel upreti ponudbi,« pojasnjuje prestop k Mariboru Dejan Jurkič.
Zanimivo je, da se je drugi novinec v moštvu že seznanil z Ljudskim vrtom. Vmes je namreč že dvakrat prišel na preizkušnjo in opozoril nase, a se ni izšlo za podpis pogodbe. V tretjem poskusu pa je le sklenjen dogovor: Jurkič bo član vijoličastih eno sezono, z možnostjo podaljšanja sodelovanja še za eno. Prišel je v statusu prostega igralca. »Morda mi je usojeno, da se znajdem tukaj in izkažem (smeh). Enkrat sem bil na preizkušnji pri Matjažu Keku, pred dvema letoma pri Marijanu Pušniku. Žal ni prišlo do dogovora. Iz Maribora sem nato odšel na Češko in tam podpisal pogodbo.« Igralec, ki se najbolje znajde ob levi stranski črti v obrambni vrsti, se je z nogometom začel ukvarjati pri desetih letih v rojstnem Tržiču. Nabral si je dragocene izkušnje na Švedskem in v Grčiji, najdlje je ostal na Češkem. »Začetek pri Sigmi je bil obetaven, vse je šlo po željah. Potem pa se je zgodila poškodba, ki je zadeve obrnila na glavo. Zdravnik je potrdil težave, v klubu pa mi niso verjeli. Rekli so, da se bojim nastopa proti Sparti. Ker jim nisem mogel drugače dokazati, da se motijo, sem šel na igrišče in med tekmo mi je počila mišica na podplatu. Deset tednov sem moral uporabljati bergle in se počasi vračal do prve postave. Izrazil sem željo po zamenjavi kluba, saj sem vedel, da bo težek boj do vrnitve v enajsterico. Klicali so iz Kladna, da so se jim poškodovali branilci. Po dogovoru sem tam igral dva meseca in se nato moral vrniti v Sigmo. Pozimi sem med ponudbami prvoligašev z dna češke prvoligaške lestvice ocenil, da ni svetle perspektive. Raje sem odšel k ambicioznemu drugoligašu, ekipi FC Slovačko.«
Jurkič se po nastopanju v tujini zdaj želi dokazati na domačem prizorišču. »Že dolgo imam željo, da bi redno igral, se dokazoval iz tekme v tekmo. Želim si tudi, da bi bilo čim manj poškodb, saj sem imel doslej nekaj smole. Vsak premor te pač upočasni. Od novih soigralcev poznam Mejača, Samardžiča, Bunderlo… Spomnim se še nekaterih igralcev, najbolj Pavloviča. Preostale bom hitro spoznal, rad bi skupaj z njimi nadaljeval uspešen niz Maribora.«
En klub. Ena čast.