Do konca jesenskega dela sezone je še 270 minut. V zaključne dvoboje s Primorjem, Koprom in Nafto z velikim tekmovalnim motivom, a ne s povsem razpoložljivim kadrom. André Sousa še ni nared za tekmovalne aktivnosti. Portugalec sodi med osmoljence vijol'čne jeseni, nazadnje je igral 25. septembra, na pokalni tekmi proti Marjeti, moral predčasno z igrišča in zaradi poškodbe kolena ni več mogel pomagati moštvu. Trenutni izkupiček: trije nastopi, 178 minut.

Kakšno je stanje s 26-letnim branilcem? Proces okrevanja je že v zadnji tretjini, obiski terapij so preteklost, zdaj že vadi po individualnem programu s kondicijskim trenerjem in v delu vadbe tudi znova v družbi soigralcev.
“Zdaj je stanje, prav tako pa tudi počutje, boljše. Vrnil se je nasmešek na obraz, saj je koleno stabilno, močnejše. Začel sem s tekom, spet občutil tudi stik z žogo ob določenih vajah in res sem izjemno vesel, da je tisto najtežje obdobje za menoj. Dva meseca, ko ne smeš početi ničesar, sta res pomenila neprijetno izkušnjo. Predvsem s psihološkega vidika.”

Do poškodbe je vseh 90 minut odigral proti Nafti v Lendavi, proti Celju je vstopil v igro v začetku drugega polčasa namesto Gregorja Sikoška, prav tako med nesrečno pokalno preizkušnjo na Dravskem polju.
“Spomin na trenutek, ko sem se poškodoval, je bil nedvomno najslabši v letu. ‘Obrnilo’ mi je koleno, toda to je tista druga plat nogometa. Tudi takšne zadeve se, žal, dogajajo. Moral sem se sprijazniti, da me čaka dolga odsotnost z igrišč in se posvetiti okrevanju. S samodisciplino in doslednim izpolnjevanjem vseh navodil zdravstvene službe.”

Do vrnitve v tekmovalni ritem še v tem delu sezone ga čaka bitka s časom. Nov vijol’čni začetek bo tako najbrž sledil ob ponovnem zboru po novem letu, na zimskih pripravah.
“Zavedam se, da ne morem prehitevati dogodkov. Veselil sem se vsakega novega dogodka. Občutek, ko sem se spet lahko dotaknil žoge, je bil odličen. Zdaj je moj najpogostejši spremljevalec na treningih Vule (kondicijski trener Milan Vulović), na sporedu so tekaške razdalje, vaje za moč. Sčasoma bom stopnjeval obremenitve in upam, da se bom lahko čim prej priključil moštvu. Toda do konca jesenskega dela so le še trije krogi, kar pomeni, da se zelo verjetno ne bo izšlo z vrnitvijo na igrišče.”

Zaradi neprijetne situacije, razumljivo, dosedanje obdobje v vijoličastem nima pozitivne ocene. Se pa je André vmes privadil na življenje v mestu ob Dravi.
“Vreme mi sicer ne ustreza, temperature so prenizke, na Portugalskem je +20, toda drugih pripomb nimam. Ker vmes nisem mogel voziti avtomobila, sem se lahko sprehodil do središča mesta in začutil utrip mestnih ulic. Večinoma sem čas preživljal v stanovanju, gledal portugalske programe s pomočjo ‘tv-škatle’, ki mi omogoča stik z domovino, ali tekme Maribora v gosteh na slovenskih programih. Na domačih pa sem bil v Ljudskem vrtu in stiskal pesti za moštvo na tribuni.”

Pogled proti vijol’čni pomladi?
“Moj načrt je, da začnem priprave brez bolečin in sodelujem pri vseh aktivnostih. Da povsem začutim moštvo, se seznanim z vsemi trenerjevimi zahtevami še bolj neposredno kot sedaj z razdalje. Moštvo ima kakovost, verjamem, da sledi uspešna pomlad in boj za obe trofeji.”