Dejan Školnik bo le še nekaj tednov prebivalec Maribora. Najprej odhaja v Tunizijo na morje, po počitnicah pa se pride poslovit od dosedanjih soigralcev v vijoličastem in le še počaka na termin selitve na Madeiro. Po sklenjenem dogovoru v sredinih večernih urah je postal novi član portugalskega Nacionala.
»Zgodilo se je nekoliko nepričakovano. Menil sem, da bom vsaj še sezono ostal v Mariboru, a se mi je ponudila lepa priložnost, da zaigram v portugalski ligi, ki nekaj pomeni v Evropi. Odločil sem se, da je to zame korak naprej v karieri. Želel sem poskrbeti za nadaljnji razvoj in občutiti, kako je igrati v tujini. Sprejel sem ponudbo, kluba sta se dogovorila in ni bilo več zapletov,« pojasnjuje Dejan Školnik, ki si je vzel kratek čas za premislek pred sklenitvijo posla. »Ni bilo lahko z enaindvajsetimi leti oditi od doma, iz svojega mesta. Toda to je nogomet, kariere se tako razvijajo, takšne so poti nogometašev. Selitev na Portugalsko pomeni lepo priložnost. Odhajam z upanjem, da bom igral, še bolj napredoval in se dokazal v močnejši ligi. To je zame velik športni izziv.«
Novo okolje za Dejana ni popolna neznanka. Zimske priprave s seznanitvijo z razmerami na Madeiri so olajšale odločitev. »Spoznal sem, da je Nacional zelo dobro organiziran klub, z odličnimi pogoji za delo. Ne bo težav s prilagajanjem, saj po zimskih pripravah že vem, kako tam potekajo zadeve in tudi kje so slačilnice (smeh). Domačini so bili prijazni, v mestu ni težav, počutiš se varnega. Hrana je bila odlična in ne pričakujem težav s prilagoditvijo na otok. Ko imaš pozimi dvajset stopinj, ne more biti slabo (smeh).«
Vesel je spoznanja, da ga v novem klubu že čaka znan obraz iz Slovenje (Nejc Pečnik) in da gre z njim na pot še en Mariborčan (Rene Mihelič). »Lepo je, če v novem okolju nisi sam in že poznaš koga od prej. To bo nedvomno le še dodatna prednost. Sicer pa po nogometni plati vem, kaj me čaka. Portugalska liga je na višji ravni kot slovenska, verjamem, da mi bo tamkajšnji slog igre ustrezal. V ospredju je želja po nogometu, igra se po tleh, brez nabijanja. Dvoboji so bolj trdni, upam, da se bom hitro prilagodil.«
Z novim klubom je povezana še ena zanimivost: Nacional bo osrednji del priprav opravil v Dejanovem rojstnem mestu. Portugalska odprava bo v Mariboru vadila od 2. do 9. avgusta. »Lepo bo priti v znano okolje, zaradi tega bo nedvomno lažje na pripravah. Po tehtnem premisleku verjamem, da nasploh ne bo težav s prilagajanjem. Ko si nogometaš in dobro delaš, si pripravljen, da se bo treba slej ko prej posloviti od domačega okolja in sprejeti to odločitev. Veliko sem se pogovarjal z očetom, tudi on je v življenju naredil takšno potezo, da je mlad odšel od doma. Bil je še mlajši od mene, tako da imam določene informacije o samostojnem življenju v tujem okolju. Sprva bom na Madeiri sam, po pripravah pa se mi bo pridružila punca.«
Kakšne so prve misli ob slovesu od Maribora? »Da se še prav ne zavedam vsega. Igrati v Mariboru je bilo zame nekaj posebnega, vedno se bom počutil kot član tega kluba, čeprav bom začasno igral drugje. Redno bom spremljal vsa dogajanja, rezultate. Slišal se bom z igralci, upam, da bom uspel kdaj priti tudi na kakšno tekmo. Tukaj sem začel, klub mi je dal vse, prvo priložnost v članskem nogometu. Nenavaden je občutek, da odhajam, sem pa prepričan, da se bom še vrnil. Moja želja je, da bi še enkrat zaigral v vijoličastem.«
Kaj bi izpostavil med dogodki v vijoličastem? »Prvi uradni nastop za člane, bilo je na tekmi v Kopru. Najbolj ostajajo seveda v spominu lovorike, ki smo jih osvojili. To je bilo fantastično, izjemno doživetje je pomenila tudi otvoritvena tekma na prenovljenem stadionu. Zvrstilo se je tudi nekaj manj prijetnih trenutkov, toda kot mladi fantje, ki smo v dveh letih osvojili vse trofeje, smo klubu prinesli veliko. Klub pa je nam dal veliko. Tega ne pozabiš. Če bi odšel iz katerega drugega kluba v Sloveniji, ne bi bilo prisotnih toliko čustev. Težko je zdaj našteti vse, ki so mi pomagali pri razvoju in na poti do tega prestopa. Ob prihodu v člansko ekipo sem izkoristil priložnost, velik pomen za napredovanje pa je imel prihod Darka Milaniča. Imela sva odličen odnos, je super trener. Prav tako ima veliko zaslug za dobro odigrane tekme športni direktor Zlatko Zahovič. Ko ti oseba s takšnim nogometnim ugledom pomaga z nasveti, je marsikaj lažje. Če jih upoštevaš, si na dobri poti. Zahvalil bi se tudi starejšim soigralcem, kot so bili Pavlovič, Nilton, Kubica, Filekovič… Mladim so pomagali z dragocenimi nasveti.«
Na visoki ravni je bil ves čas tudi odnos z navijači. »Naši navijači so najboljši. Ko ne gre dobro, imajo pravico grajati, toda njihova podpora je izjemnega pomena. Vsak igralec se mora zavedati, da ni enako igrati v Mariboru ali kje drugje. Moj odnos je bil vedno korekten, navijači so me spoštovali, sam pa sem jim to vračal s tem, da sem se na vsaki tekmi trudil po najboljših močeh in morda sem jim bil zato bolj pri srcu.«
En klub. Ena čast.