Zadovoljni obrazi v Ljudskem vrtu. Zmaga brez dobljenega zadetka, obetavna, zagnana igra in prednost pred prvimi zasledovalci spet znaša osem točk. Po tekmi proti Celjanom sta dogajanje na igrišču predstavila strelec prvega gola Martin Milec in Aleš Mejač, ki je po lanskem avgustu spet občutil nekaj minut tekmovalnega nogometa.
Martin Milec: »Zelo sem bil vesel, da sem prvič, odkar sem v Mariboru, dobil priložnost v začetni enajsterici. Vesel sem tudi zaradi doseženega zadetka, se pa zavedam, da v igri še lahko izboljšam določene zadeve. Pred tekmo smo se zavedali, kaj hočemo. Vedeli smo, da bi se nam po vodilnem golu lahko izteklo po željah. Akcija za vodstvo je potekala iz avta, Majer je žogo podal do našega kapetana, ki me je izvrstno opazil in podal, uspelo mi je ustaviti žogo in s pomočjo branilca, ob spremembi smeri je končala v mreži. Potem je Tavares dodal še drugi gol, z dobro igro pa smo prišli do točk, ki smo jih nestrpno pričakovali in krvavo potrebovali. Za veliko veselje nas in navijačev, ki so spet pokazali, zakaj so najboljši v Sloveniji.«
Aleš Mejač: »Navijači so bili res naš dvanajsti igralec, ni lepšega, ko se zberejo v tolikšnem številu. Za nas igralce je to čudovit občutek, ob tej priložnosti bi se vsem želeli zahvaliti za obisk in podporo. Upam, da bodo tako ali še bolj množično prihajali na stadion tudi v prihodnje. Oddolžili se bomo z odličnimi igrami, kot smo jo prikazali tokrat. Sobotna predstava je spomnila na tiste iz jesenskega dela sezone. Odigrali smo, kot je bilo dogovorjeno. Med tednom smo se veliko pogovarjali, igralci med seboj in s trenerjem. Verjamem, da je zdaj težavnejše obdobje za nami. Ne bom rekel, da nas nihče ne more ustaviti, ampak ob takšni igri in zagnanosti verjamem, da bomo nizali uspehe tudi v prihodnje. Hkrati me je razveselilo spoznanje, da mi je trener namenil priložnost po dolgi odsotnosti. Minilo je že kar nekaj časa od zadnjega nastopa. Bilo je vse prej kot prijetno, za igralca je najhuje, ko ne more igrati, a je bilo v mojem primeru vsaj nekoliko lažje, ker mi je klub ves čas okrevanja stal ob strani. To je obdobje, ki bi ga zaradi vseh zapletov s poškodbo rad kar čim prej pozabil. Upam, da zdaj sledi lepše poglavje. Na igrišču in ne več na tribunah ali terapijah.«