Prišel tiho, hitro opozoril nase. Nejc Potokar sodi med odkritja spomladanskega tekmovanja, kar potrjuje tudi uvodni del glasovanja za igralca meseca marca, pri katerem mu navijači namenjajo precejšnjo pozornost.
Igralec, ki je v zimskem prestopnem roku prišel iz Triglava, je mnoge presenetil z uspešnim prilagajanjem na novo okolje in drugačne zahteve v kratkem času. »Tudi sebe (smeh). Še sam nisem pričakoval, da se bo tako razpletlo. Zdi se mi, kot da sem v Mariboru že dalj časa, ne pa tri mesece. Od začetka je bilo težje, moral sem se prilagoditi razmeram, treningom. Pomagalo je tudi spoznanje, da so me fantje odlično sprejeli. Nekaj sem jih poznal od prej, preostale sem spoznal tukaj in hitro smo se spoprijateljili,« opisuje nepopustljivi branilec prve izkušnje v vijoličastem.
Razliko med igranjem pri ekipah s spodnjega in zgornjega doma je hitro občutil. »Pravijo, da je v nogometu največji prehod iz mladincev k članom. Pa ni pomembno, kje si, v katerem klubu. Meni je bilo tako tudi zdaj, ob prestopu iz Triglava v Maribor sem se počutil kot tedaj, ko sem se preselil v člansko konkurenco. Maribor je nasploh nekaj več kot klub, lahko se že primerja z evropskimi klubi. Razlika s prejšnjimi izkušnjami je res precejšnja, po vseh merilih. Od organizacije kluba, treningov, da ne govorimo o navijačih...«
Prvi koraki v vijoličastem so zahtevali dodatno zbranost. Ognjeni krst je 22-letnik iz Trbovelj prestal, ko je moral na tekmi proti Hit Gorici vstopiti v igro med polčasom, kar ni ravno običajno za štoperje. Premiera od prve minute pa je sledila v derbiju z Olimpijo. »Mislil sem, da bo težje. Da bom bolj pod pritiskom in posledično bolj nervozen. A sem bil kar presenečen, ko sem mirno šel na igrišče med prvo tekmo proti Gorici. Bil sem na ogrevanju, ko je prišel do mene pomočnik trenerja Ante Šimundža in mi rekel, da vstopam v igro. Ni bilo treme, sproščeno sem šel v igro. Prav tako na naslednji tekmi proti Olimpiji in potem naprej. Skozi treninge sem se na enak način pripravljal na vsak nastop. Tudi če ne igraš, se moraš za vsako tekmo maksimalno pripraviti. Proti Olimpiji je bil derbi, z večjim obiskom, TV-prenosom. A se mi zdi, da je bilo uspešno za prvi nastop. Počutil sem se, kot bi že dlje časa igral z zdajšnjimi soigralci.«
Kako je sodelovati z Aleksandrom Rajčevićem? »Z eno besedo: super. Že med pripravami sva imela nekaj skupnih nastopov. Opazno je, da ima več izkušenj, te postavlja na igrišču, govori, opozarja, kaj in kako. Res dobro sodelujeva. Tudi zadnja izkušnja je bila prijetna. Vsaka tekma, ki se konča brez dobljenega zadetka, je dobra, obrambna zasedba se ne spreminja. Sicer pa ni pomembno, kdo igra, pomemben je predvsem moštveni cilj. Da zbiramo točke tudi v nadaljevanju sezone.«
Na reprezentančni premor se je odšlo s prednostjo osmih točk. Obeti za nadaljevanje sezone? »Vsi se preveč obremenjujejo s točkovno razliko, to je bolj za medijske zgodbe. V slačilnici razmišljamo le o vsaki naslednji tekmi, kako priti do novih točk. Sledi zahtevno obdobje, z napornim ritmom, saj bosta v aprilu tudi polfinalni tekmi pokala Hervis. Toda ostajamo pri istem namenu, z miselnostjo od tekme do tekme in da pridemo do uresničitve cilja.«